Zlati naložbeni kovanci

Prvi zlati kovanci so bili izdani v času vladanja kralja Kresusa, med letoma 560 in 547 pred našim štetjem, vse od takrat pa se zlati kovanci uporabljajo kot zakonito plačilno sredstvo. Danes zlati naložbeni kovanci predstavljajo privlačno, enostavno in varno naložbo za vlagatelje. Kujejo jih na podlagi ponudbe in povpraševanja na trgu, nimajo numizmatične vrednosti, prodate pa jih lahko kjerkoli pri uradnih trgovcih in bankah po svetu.

Na trgu so najbolj prepoznavni zlati BULLION kovanci, ki predstavljajo čisto zlato v obliki kovancev ali palic, s katerimi se po trenutni vrednosti trguje na svetovni borzi.

Vsi naložbeni kovanci morajo biti nominirani, čeprav je na kovancih nominalna vrednost le simbolična oznaka in ne izraža njihove dejanske vrednosti. Naložbeni kovanci so tudi uradno plačilno sredstvo v državah, kjer so bili izdani, zato njihovo nominalno vrednost določi državni organ, ki zgodovinsko gledano ne sovpada z realno vrednostjo kovanca, ta oznaka pa loči zlate kovance od zlatih medalj. Izjema brez označene nominalne vrednosti je južnoafriški KRUGERRAND.

Na trgu poznamo sledeče zlate naložbene kovance:

Maso unče in čistino 999,9 tisočink imajo:

·         Dunajski filharmoniki

·         Kanadski javorjev list

·         Ameriški bizon

·         Kitajski zlati panda

·         Zlati lunin koledar

·         Avstralski kenguru

Zlati naložbeni kovanci s tradicijo dukati imajo čistino 986 tisočink, njihova masa pa je izražena v gramih. Zlati naložbeni kovanci, ki imajo maso večjo od unče zaradi dodanega bakra ali srebra in imajo čistino 917 tisočink:

·         Ameriški orel

·         Južnoafriški Krugerrand

·         Britanija Velike Britanije